Preverite, ali se v času epidemije spreminjajo pravice najemnikov v smislu, da vas najemodajalec ne sme izseliti iz stanovanja. Predvsem zaradi poziva “ostanite doma”. Pa tudi, kakšna je razlika med najemniki socialnih in tržnih stanovanj ter kam se lahko obrnete po pomoč, če ste se znašli v tako hudi finančni stiski, ko ne zmorete več plačevati najemnine.
Po izbruhu novega koronavirusa so se številni znašli v negotovosti zaradi nižjih dohodkov. Nekateri so čez noč celo ostali brez kakršnih koli finančnih prilivov. Nihče ni mogel predvidevati, da bo tako, in vse več je opozoril, da se nam že dogaja ena najhujših – če ne najhujša – finančna kriza v zgodovini človeštva.
Mnogi so zaradi nenadnega upada dohodka nezmožni plačevati življenjske stroške, med katerimi je tudi najemnina. Medtem ko država poziva “ostanite doma”, je zato več kot na mestu vprašanje, ali se v času epidemije spreminjajo pravice najemnikov v smislu, da jih najemodajalec ne sme izseliti iz stanovanja. V Nemčiji so denimo sprejeli ukrep, s katerim je država za čas od aprila do junija 2020 zamrznila možnost odpovedi najemniških pogodb zaradi neplačevanja najemnine, tako da v omenjenem obdobju ni mogoče izseliti najemnika zaradi neplačila najemnine. A gre za zamrznitev in ne za odpis, tako da morebitni dolg najemnika do najemodajalca vseeno ostaja, je pojasnil odvetnik Žiga Marovt.
V Sloveniji ni posebne zaščite najemnikov, ki bi jo morda sprejela država v sklopu interventnih ukrepov, in po Marovtovih navedbah je najprej treba pogledati razmerje med najemodajalcem in najemnikom, torej dogovor dvostranskega odplačnega pravnega posla, v katerega sta oba prostovoljno vstopila. “Trenutno nastala situacija v smislu epidemije virusa SARS-CoV-2 vpliva na vsa področja poslovnega in zasebnega življenja. Ena izmed posledic same epidemije je tudi dejstvo, da je veliko ljudi ostalo brez zaposlitve, marsikomu pa so se znižali prihodki. Zato prihaja do težav s plačilom rednih mesečnih obveznosti, med katere sodi tudi najemnina. Če najemojemalec ne plačuje najemnine, so izpolnjeni zakonski pogoji, da lahko najemodajalec odpove najemno pogodbo, kar za posledico pomeni izselitev najemnika,” je opozoril.
Pravica do stanovanja že ob običajnih razmerah spada med temeljne človekove pravice. In na ministrstvu za okolje in prostor se zavedajo “pomena ustreznega stanovanjskega vprašanja pri zagotavljanju pogojev za samoizolacijo”, kar so po njihovem mnenju do neke mere uredili z nekaterimi drugimi interventnimi ukrepi. Spomnili so, da so z ukrepi za omilitev posledic epidemije zagotovili denarne dodatke za študente in upokojence, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in povračilo delodajalcem za izplačana nadomestila plače za delavce, ki ne morejo delati zaradi višje sile. Z naštetim po njihovih navedbah že naslavljajo “izboljšanje socialnega položaja ranljivih skupin, ki bi bile sicer lahko izpostavljene tudi tveganju nezmožnosti plačevanja najemnine”.
V Sloveniji ni posebne zaščite najemnikov, ki bi jo morda sprejela država v sklopu interventnih ukrepov, in po Marovtovih navedbah je najprej treba pogledati razmerje med najemodajalcem in najemnikom, torej dogovor dvostranskega odplačnega pravnega posla, v katerega sta oba prostovoljno vstopila. “Trenutno nastala situacija v smislu epidemije virusa SARS-CoV-2 vpliva na vsa področja poslovnega in zasebnega življenja. Ena izmed posledic same epidemije je tudi dejstvo, da je veliko ljudi ostalo brez zaposlitve, marsikomu pa so se znižali prihodki. Zato prihaja do težav s plačilom rednih mesečnih obveznosti, med katere sodi tudi najemnina. Če najemojemalec ne plačuje najemnine, so izpolnjeni zakonski pogoji, da lahko najemodajalec odpove najemno pogodbo, kar za posledico pomeni izselitev najemnika,” je opozoril.
Pravica do stanovanja že ob običajnih razmerah spada med temeljne človekove pravice. In na ministrstvu za okolje in prostor se zavedajo “pomena ustreznega stanovanjskega vprašanja pri zagotavljanju pogojev za samoizolacijo”, kar so po njihovem mnenju do neke mere uredili z nekaterimi drugimi interventnimi ukrepi. Spomnili so, da so z ukrepi za omilitev posledic epidemije zagotovili denarne dodatke za študente in upokojence, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in povračilo delodajalcem za izplačana nadomestila plače za delavce, ki ne morejo delati zaradi višje sile. Z naštetim po njihovih navedbah že naslavljajo “izboljšanje socialnega položaja ranljivih skupin, ki bi bile sicer lahko izpostavljene tudi tveganju nezmožnosti plačevanja najemnine”.
